Slovenci imamo več sto slikarjev, kiparjev, grafikov, ilustratorjev, ki so s svojimi deli in dejanji sooblikovali umetnost minulih stoletij.
Avtorica Darinka Kladnik v knjigi ponuja zanimivo predstavitev umetnikov, ki kaj veljajo v slovenski likovni umetnosti ter umetnikov, ki še niso dobili pravega mesta med najbolj znanimi slovenskimi likovniki, a bi si ga zaslužili. Pri predstavitvi se je osredotočila na kratek življenjepis likovnika oziroma likovnice in mu dodala nekaj njegovih oziroma njenih misli, ki razkrivajo likovnikove poglede na umetnost in življenje. Avtorica je v knjigi zbrala veliko koristnih podatkov in zanimivosti z namenom, da bi bralcem približala svet likovne umetnosti in jih prežela z ustvarjalnim zanosom tistih, ki so kljub pomanjkanju in revščini vztrajali na svoji poti in pridali svoj delež v zakladnico slovenske ustvarjalnosti in samobitnosti.
Sinji cvet je zgodovinski roman o Friedrichu von Hardenbergu, ki se je kasneje proslavil kot romantični pesnik in filozof Novalis. Zgodba se odvija v Nemčiji poznega osemnajstega stoletja. Fritz, vihravi študent filozofije, želi očetovo dovoljenje za poroko s svojo izbranko, preprosto deklico Sophie von Kühn. Njuna zveza pa je šokirala vso družino in prijatelje. Njihov briljantni Fritz, poročen z dvanajstletnim neumnim otrokom! Kako je to mogoče? Iracionalnost ljubezni pomešana z mešanico duhovitosti, milosti in nagajivega humorja, so značilnosti tega romana, edinstvene za pisanje Fitzgeraldove.
Delo »Resničnostni šov Big Father« pisatelja Tomaža Grubarja bralcu ponuja ustvarjalno bogastvo domišljije, ki doživeto vodi glavnega junaka Jakoba – celo v slogu prepričljive sodobne mladinske kriminalke, ki bi se rada s svojo etično in estetsko izpovedjo dotaknila src otrok in doraščajočih bralcev. Vse do tope vesti src tistih, ki hlepijo po slavi in oblasti – s kopičenjem denarja – tudi na račun odrinjenih otrok. Delo je prav tako ‘resničnostno’ ilustriral Robert Fister. Njegove slike prijazno vabijo v dogajanje, ob njih uživajte sproti in ne dopuščajte, da bi vas zapeljale v hlastanje brez postaj – vzemite si čas za razmislek.
»To je zgodba o zmedeni petintridesetletnici, ki se je trdno odločila, da bo svoje življenje živela,« je zapisala v svoji tretji knjigi pisateljica Urška. Tokrat je segla iz novinarskega in strokovnega področja v inovativno sodobno leposlovje, ki romaneskno prepleta stroko z umetniškimi pripovednimi poglobitvami v osebnosti nastopajočih junakov – predvsem pa v razkrivanje in izpovedovanje sebe.. Pisateljica Urška Krišelj Grubar zmeraj išče prvobitnost, išče otroka v sogovornikih in junakih pripovedi – predvsem pa otroka v sebi – na svoji resno zastavljeni strokovni in pisateljski poti.
Namen tega dela je opisati stare domače slovenske sorte, ki smo jih gojili v preteklosti, ki v naših krajih uspevajo bistveno več kot petdeset let in jih najdemo pretežno v naših krajih. Da bi jih obvarovali pred popolno pozabo in našo kulturno in naravno dediščino, jih je potrebno vsaj dokumentirati, da bi pričale o razvoju vinogradništva na Slovenskem. O sortah vinske trte, o katerih je govoril Matija Vertovc v Vinoreji za Slovence (1844-45) in drugi pisci iz časov pred in za njim, predvsem pred nastopom trte uši, ki je naše domače, po vsej verjetnosti avtohtone, sorte vinske trte dodobra uničila. Večina starih domačih sort nima več gospodarskega pomena in jih ne najdemo v večjih in strnjenih nasadih.
Nekatere med njimi so že izumrle ali so tik pred tem, kar je logična posledica nizkih pridelovalnih potencialov, saj so bile premalo selekcionirane, hkrati pa premalo (ali nič) trženjsko oglaševane, da bi se uveljavile na svetovnem ali vsaj domačem tržišču. Trenutno je svetovni trend uveljavljanja domačih, lokalnih sort in tudi Slovenci se moramo vanj vključiti. Tekstualni del je opremljen z bogatimi fotografijami starih sort in Kreuzerjevimi gvaši iz 19. stoletja. Delo je zanimiv prispevek k ohranjanju slovenske kulturne dediščine, kamor spada tudi kultura gojenja vinske trte in uživanja vina.
Prešernov koledar 2011, ki sta ga uredili Erika Borštnar in Barbara Bizjak, tudi v letošnjem letu prihaja na vaše knjižne police. V povečanem obsegu, s še več članki, ki vam bodo krajšali čas v letu 2011. Rdeča nit letošnjega koledarja je geslo »Nazaj k naravi«, saj je skrajni čas, da poskrbimo zanjo. V retrospektivi smo se vrnili v obdobje med letoma 1957 in 1962 in poiskali še danes aktualne vsebine. O naravi in vlogi človeka v njej smo povprašali Antona Komata, glasnika ekološkega ozaveščanja. Dejal je, da je osnova vseh sprememb posameznik – v članku V znanju je moč, v dejavnostih rešitev si preberite, s katerimi preprostimi rešitvami lahko razbremenimo naravo.
Zakaj je to pomembno, vam bodo razkrili članki Podnebne spremembe, Trije onesnaženi elementi, Svetlobno onesnaženje in Biotska raznovrstnost, v katerih smo pregledali trenutno stanje. Kje se še skrivajo skrite rezerve za varovanje narave, vam bomo razkrili v člankih Obnovljivi viri energije, Moje štiri stene, Promet in trajnostna mobilnost, Če si eko, si moderen! ter Sledi, ki jih puščamo za sabo, nam sledijo. Predstavljamo Alpsko konvencijo, katere cilj je ohraniti neprecenljivo bogastvo alpskega sveta. Preživite en dan v družbi Suhe krajine in doživite sobivanje z naravo na ekološki kmetiji Marinček ter začutite poljub vročega sonca temperamentne Barcelone
Avtorica knjige Sto narodnih noš na Slovenskem Staša Košak Blumer je naslonila svoje barvno ilustracijsko delo na najbolj znane predhodnike in je nazorno predstavila slovenske narodne noše v zadnjih dvesto letih – po nekoč in tudi še danes – v ljudskih oznakah pojmovanih pokrajinah.
Kako se je le-ta v teku stoletij na naših tleh razvijala, sta lepo prikazala etnografa Marija Makarovič in Angelo Baš. »Obleka naredi človeka,« pravi slovenski ljudski pregovor. Nekdaj se je že po obleki poznalo, od kje je kdo doma. Na raznih srečanjih, obletnicah cerkvenih prireditvah, proslavah in praznikih, se pogosto še danes pojavljajo tudi narodne noše, ki so nekakšna »slavnostna oblačila«. V posebnih zgodovinskih okoliščinah, ko je bilo potrebno braniti našo narodno identiteto pred sosedi in drugimi grabežljivci, je bila tudi narodna noša simbol pripadnosti slovenstvu. Zlasti v Trstu in njegovi okolici je odigravala veliko vlogo v boju proti italijanskemu političnemu nasilju; dokazovala je obstoj slovenstva in prav zaradi tega se je na tem področju uveljavila še bolj kot kje drugje, kjer so bili raznarodovalni pritiski nekoliko šibkejši. Upamo, da bo slovenska narodna noša ostala eden od zelo pomembnih simbolov slovenstva – tudi v prihodnosti, zlasti – če bi še kdaj kdo poskusil teptati našo identiteto.
Nedvoumno najbolj znano pesniško zbirko našega velikega pesnika je uredil in zbral dr. Anton Slodnjak. Opiše nam življenjsko pot pesnika, hkrati pa nam poda razlago objavljenih pesmi.
Tako je France Prešeren prešel v našo narodno in občo kulturno zavest samo s svojimi poezijami. A tudi v njih je toliko umetniške moči in miselnega ter čustvenega življenja, da je in da bo z njimi dihalo slovenstvo do konca svojih dni. Zato je pesniška zbirka primerna za vsakega šolarja in sleherno družino. Posebna luksuzna izdaja pa je še posebej primerna kot poslovno ali osebno darilo. Luksuzna izdaja v okrasni škatli, trda vezava s svilo, 471 strani, A5 format.Izid MAJ 2011
Updating...
Vaša košarica je prazna.