E-Trgovina Radost bivanja

Slovenci imamo več sto slikarjev, kiparjev, grafikov, ilustratorjev, ki so s svojimi deli in dejanji sooblikovali umetnost minulih stoletij.

Sinji cvet je zgodovinski roman o Friedrichu von Hardenbergu, ki se je kasneje proslavil kot romantični pesnik in filozof Novalis. Zgodba se odvija v Nemčiji poznega osemnajstega stoletja. Fritz, vihravi študent filozofije, želi očetovo dovoljenje za poroko s svojo izbranko, preprosto deklico Sophie von Kühn. Njuna zveza pa je šokirala vso družino in prijatelje. Njihov briljantni Fritz, poročen z dvanajstletnim neumnim otrokom! Kako je to mogoče? Iracionalnost ljubezni pomešana z mešanico duhovitosti, milosti in nagajivega humorja, so značilnosti tega romana, edinstvene za pisanje Fitzgeraldove.

Delo »Resničnostni šov Big Father« pisatelja Tomaža Grubarja bralcu ponuja ustvarjalno bogastvo domišljije, ki doživeto vodi glavnega junaka Jakoba – celo v slogu prepričljive sodobne mladinske kriminalke, ki bi se rada s svojo etično in estetsko izpovedjo dotaknila src otrok in doraščajočih bralcev. Vse do tope vesti src tistih, ki hlepijo po slavi in oblasti – s kopičenjem denarja – tudi na račun odrinjenih otrok. Delo je prav tako ‘resničnostno’ ilustriral Robert Fister. Njegove slike prijazno vabijo v dogajanje, ob njih uživajte sproti in ne dopuščajte, da bi vas zapeljale v hlastanje brez postaj – vzemite si čas za razmislek.

»To je zgodba o zmedeni petintridesetletnici, ki se je trdno odločila, da bo svoje življenje živela,« je zapisala v svoji tretji knjigi pisateljica Urška. Tokrat je segla iz novinarskega in strokovnega področja v inovativno sodobno leposlovje, ki romaneskno prepleta stroko z umetniškimi pripovednimi poglobitvami v osebnosti nastopajočih junakov – predvsem pa v razkrivanje in izpovedovanje sebe.. Pisateljica Urška Krišelj Grubar zmeraj išče prvobitnost, išče otroka v sogovornikih in junakih pripovedi – predvsem pa otroka v sebi – na svoji resno zastavljeni strokovni in pisateljski poti.

Namen tega dela je opisati stare domače slovenske sorte, ki smo jih gojili v preteklosti, ki v naših krajih uspevajo bistveno več kot petdeset let in jih najdemo pretežno v naših krajih. Da bi jih obvarovali pred popolno pozabo in našo kulturno in naravno dediščino, jih je potrebno vsaj dokumentirati, da bi pričale o razvoju vinogradništva na Slovenskem. O sortah vinske trte, o katerih je govoril Matija Vertovc v Vinoreji za Slovence (1844-45) in drugi pisci iz časov pred in za njim, predvsem pred nastopom trte uši, ki je naše domače, po vsej verjetnosti avtohtone, sorte vinske trte dodobra uničila. Večina starih domačih sort nima več gospodarskega pomena in jih ne najdemo v večjih in strnjenih nasadih.

Prešernov koledar 2011, ki sta ga uredili Erika Borštnar in Barbara Bizjak, tudi v letošnjem letu prihaja na vaše knjižne police. V povečanem obsegu, s še več članki, ki vam bodo krajšali čas v letu 2011. Rdeča nit letošnjega koledarja je geslo »Nazaj k naravi«, saj je skrajni čas, da poskrbimo zanjo. V retrospektivi smo se vrnili v obdobje med letoma 1957 in 1962 in poiskali še danes aktualne vsebine. O naravi in vlogi človeka v njej smo povprašali Antona Komata, glasnika ekološkega ozaveščanja. Dejal je, da je osnova vseh sprememb posameznik – v članku V znanju je moč, v dejavnostih rešitev si preberite, s katerimi preprostimi rešitvami lahko razbremenimo naravo.

Avtorica knjige Sto narodnih noš na Slovenskem Staša Košak Blumer je naslonila svoje barvno ilustracijsko delo na najbolj znane predhodnike in je nazorno predstavila slovenske narodne noše v zadnjih dvesto letih – po nekoč in tudi še danes – v ljudskih oznakah pojmovanih pokrajinah.

Nedvoumno najbolj znano pesniško zbirko našega velikega pesnika je uredil in zbral dr. Anton Slodnjak. Opiše nam življenjsko pot pesnika, hkrati pa nam poda razlago objavljenih pesmi.