Radost Bivanja

Predstavljamo vam čudovito serijo sivkinih mil z glicerinom.

naravno milo sivka

Sivka raste na sončnih pobočjih Sredozemlja. Kot divja raste v južni Franciji, Španiji, Italiji in severni Afriki. Je svetloljubna rastlina, zato ne uspeva na senčnih področjih. V procesu evolucije se je privadila tudi na nižje temperature, najbolje pa uspeva na nadmorskih višinah 0-1000 m. Raste predvsem na zemlji, bogati z mineralnimi snovmi in dušikom.

Pri sivki so zdravilni cvetovi, listi in vsa cvetoča zel. Najbogatejše s sivkinim oljem je cvetje, tik preden se odpre. Zdravilne snovi in učinkovine so eterično olje, smola, čreslovine, grenčina in druge. Sivka deluje proti krčem, je rahlo dražljiva in poživljajoča. Uporabljamo jo pri napenjanju, migreni, omotici… notranje kot čaj, zunanje pa za vtiranje. Tudi Kneipp jo je predpisoval svojim pacientom. Sivka na počutje deluje pomirjajoče in dobrodejno. Sivkino olje močno mrtviči klice, zato ga uporabljamo pri prebavnih motnjah.

Sivko uporabljamo tudi za okras – pogosti so šopki suhega cvetja, uporabljamo jih tudi v potpurijih. Posušene cvetove zaradi njihovega vonja dajemo v garderobne omare, kjer tudi odganjajo molje.

Gospodarski pomen sivke predstavlja predvsem sivkino olje, ki ga uporabljamo kot antiseptik in za aromaterapijo. V cvetovih sivke je veliko nektarja, iz katerega lahko čebele naredijo zelo kvaliteten med.

Nekatera ljudska imena sivke so kofendl, lafendl, lavendel, sivač, špiknada, lavanda.

[wpsc_products category_id='144' number_per_page='6']

Glicerol, glicerin, je pogosta sestavina kozmetičnih sredstev, tudi v organski kozmetiki.

Glicerin je viskozna tekočina sladkega okusa, ki je brez barve in vonja. Topna je v alkoholu in vodi, nikakor pa ne v oljih. Nase močno veže vodo in v kozmetičnih sredstvih služi kot hidratantno oz. vlažilno sredstvo.

V naravi je glicerin predvsem zaestren, kot sestavljen del rastlinskih in živalskih maščob. Rastlinski glicerin nastane kot stranski produkt pri reakciji saponifikacije oz. umiljenja ali s hidrolizo navadno palminega in kokosovega olja.

Vse do leta 1889 niso vedeli, kako priti do rastlinskega glicerina, ki nastane med umiljenjem. Milo nastane tako, da zmešamo med seboj maščobo in močno bazo. Ko poteka reakcija med maščobo in bazo, nastaja poleg mila, kot stranski produkt, tudi glicerin. Izdelovalci naravnih mil vse skupaj vlijejo v kalup, kjer se mešanica strdi in dozori v milo. Takšno milo je izredno vlažilno, saj vsebuje veliko glicerina.

Dandanes se glicerin pridobiva s hidrolizo palminega in kokosovega olja pri visokih pritiskih in temperaturah. Tak rastlinski glicerin je tudi veliko bolj koncentriran in čistejši. Uporablja se v kozmetične namene, kot sestavina zdravil, hrane, maziv ter v industriji.