Radost Bivanja

Agape…Grška beseda, s katero se označuje bratska ljubezen – ljubezen do bližnjega

Ljubezen

Altruizem…Ta pojem je podal filozof Ogist Konte, da bi označil ljubezen do drugega kot nasprotje egoizma. Koren je v lat. alteri huic, tisti drugi oz. v ital. altrui, drugi. Ker menimo, da temelji resnična ljubezen na ustreznem razmerju med ljubeznijo do sebe in ljubeznijo do drugih, je altruizem ravno tako kot egoizem ekstrem in s tem patološka oblika ljubezni.

Amoralna ljubezen…Če nekdo postane nekomu vrhovna življenska vrednota, se bo v konfliktnih situacijah, v katerih tekmuje uresničenje ljubezni z določeno drugo vrednoto, vedno odločil za takšno vedenje, v katerem se afirmira ljubezen.

Androgin…Beseda je nastala po grški legendi, po kateri so ljudje nastali takrat, ko je Zevs razpolovil prvotna popolna bitja – androgine. Šlo je za bitja, ki so imela dve glavi, štiri roke in štiri noge. Že njihovo ime nakazuje, da so bila sestavljena iz moškega in ženske (grš. andros, moški in ginos, ženska). Pomembno Zevsovo posredovanje je bil nastanek želje po združevanju v celoto zaradi spomina na prvotno idealno stanje. S tem mitom se razlaga nastanek ljubezni in spolnosti (od lat. secare, sekati, presekati na pol).

Anima in animus…Po Jungu sta anima in animus psihična arhetipa iz domene psihe, ki se imenuje kolektivno nezavedno. Anima je arhetip psihe moškega in vsebuje potencialne ženske lastnosti, ki se jim je moški odpovedal. Element anime je predstava o idealni ženski in na ta način anima sodeluje v procesu zaljubljenosti, ki se ga lahko opiše kot projekcijo anime na primerno žensko osebo. Animus je analogni arhetip ženske psihe.

Arhetipi ljubezni…Arhetipska predstava je predstava, ki je utemeljena v simboličnem univerzumu, ki ga vsebuje kultura in na kolektivnem nezavednem. Poznamo osem osnovnih arhetipskih predstav ljubezni, ki po parih stojijo v medsebojnem dialektičnem odnosu. Prvi par sta ljubezen-stopitev, predstavljena v mitu o androginih, in zaljubljenost v samega sebe, ki predstavlja mit o Narcisu. Drugi par sta triumfalna ljubezen in tragična ljubezen. Tretji par sta ljubezen-zaljubljenost (ljubezen-strast, nora ljubezen), predstavljena z Erosom, in resnična ljubezen, ki jo nadzoruje volja, in na katero je opozoril Platon. Četrti par sta “čista” aseksualna ljubezen in ljubezen-spolnost, kot telesna ljubezen.

Aseksualna zaljubljenost…To je zaljubljenost brez seksualnosti. Pojavlja se pri otrocih do konca pubertete, ker so takrat še ljubljeni brez seksualne integritete. Aseksualna zaljubljenost je del arhetipa aseksualne, “čiste” ljubezni in je kot takšna prisotna v viteški ljubezni.

Avtoerotizem…Pojem je vpeljal Havelock Ellis (1898), da bi označil vse oblike seksualnega samovzburjenja in samozadovoljevanja. Čeprav je dobesedni prevod “ljubezen do sebe” ali natančneje “zaljubljenost v samega sebe” ni v skladu z izvirnim pomenom, ki ne govori o zaljubljanju, temveč o seksualnosti, tako da je bolj primeren termin avtoseksualnost.

Banalizacija ljubezni…To je postopek razvrednotenja ljubezni in označevanje ljubezni kot “elementarne” kategorije: seksualna zadovoljitev, rojevanje otrok, materialni interes, strah pred samoto itn. Nasprotna pomena sta glorifikacija in mistifikacija ljubezni.

Barantanje v ljubezni…Gre za isti pojav kot pri koketiranju….. BERI DALJE: POMOČ V STISKI